»Vrača se na iste lokacije, ki so se sicer z leti res nekoliko spremenile, a je še zmeraj vse tukaj, na istem mestu.«

»Ob prvem postopku sem se podala v nekaj čisto neznanega, druga dva postopka pa sta sledila zato, ker nisem prenesla občutka, da moje telo nečesa ne zmore, da nisem bila uspešna, mislila sem, da moram na vsak način doseči svoj cilj.«

»Za zdaj še naprej vzdržujemo nepopolno lokacijo KARIT-a – na lastne stroške – in tako zagotavljamo, da dozdajšnji dosežki niso razveljavljeni in da se lokacija ne spremeni v javno nevarnost v središču mesta.«

»Zdaj je naša priložnost, da jih spremenimo.«

»Kot da bi šlo za žalovanje za svojimi otroki, ki se nikoli ne bodo rodili.«

»Velik naval na tej lokaciji je tudi posledica tega, da je edina, ki je odprta tudi v popoldanskem času.«

»Vedno je prisotna trema, to se ne spremeni, temu ne ubežiš. Če le ni prevelika, je prav dobro, da je je malo.«

»Težko se je v tem obdobju družiti z ljudmi, ker ti vse to visi na glavi, ker seveda ne razlagaš vsem, kaj se ti dogaja. Hkrati bi rada kričala, da bi vsi slišali, v kakšnem položaju sem, zato da bi mi dali mir, ker v tem obdobju res potrebuješ mir, odsotnost stresa in počitek.«

»Kar na začetku deluje kot intimna odločitev posameznice in posameznika, se ob neprijetnih ginekoloških postopkih in preiskavah, ki jim prisostvujejo številni medicinski strokovnjaki, kot tudi ob 'dobrohotnem' vmešavanju znancev in prijateljev spremeni v 'skupinski projekt', pri katerem se je za spočetje otroka treba potruditi z vsemi možnimi sredstvi in pri katerem se od morebitne matere skorajda pričakuje, da za možnost spočetja žrtvuje psihično in fizično zdravje.«